Kenguruji, delfini, sloni, pingvini, žirafe in levi. Ne nismo bili v živalskem vrtu in tudi potovali nismo križem kražem po našem planetu. Štampiljke, v obliki živali, ki so krasile naše roke so bile ključ do naše skupine s katero smo se pomerili v fotoorientaciji. Bolj kot noge so v soboto, 29. maja, migali naši možgančki. Pa smo jim, našim možganom namreč, ponudili več počitka in smo se zbrali »šele« ob 9. uri. Natančna navodila je pozorno poslušalo 21 udeležencev in 7 spremljevalcev. Navodila znana, skupine določene in čas je bil za start. Ekipe so se na pot podale v pet minutnem razmaku. Malo pred startom so v roke prejele delovni list. Pot so narekovale fotografije lokacij in znamenitosti v mestu Idrija. Pa pojdimo sedaj po poti, ki so jo prehodile ekipe hkrati pa si oglejmo naloge, ki so jih čakale na posamezni lokaciji.
CERKEV SV. ANTONA
Pot je ekipe najprej vodila strmo navzgor do cerkve sv. Antona. Tu so morali pokazati znanje iz orientacije. Po tem, ko so določili osnovne smeri neba pa so morali orientirati še zemljevid mesta Idrije. Tako so tudi izvedeli, da je sever v smeri Spodnje Idrije. »Živa« točka je bila tako opravljena.
MLADINSKI CENTER IDRIJA
Po začetnem vzponu je sledil spust do stavbe Mladinskega centra. Ker se za planinca spodobi, da pozna tudi kakšno rožico je bila naloga sledeča: »Naštej tri planinske cvetlice.« Odgovori so bili pravilni in raznoliki od encijana, planike, triglavske rože, svišča do srčne moči in narcise.
MESTNI ČEBELJNJAK
Pomlad je tudi čas prebujanja živalskega sveta. Naslednji postanek, pri mestnem čebelnjaku, je bil tako kar logična izbira. Naučili smo se, da 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel in da čebela v enem dnevu obleti do 4000 cvetov. Morda veste kaj morate narediti, če nekoga piči čebela? No, otroci vedo, saj so bili vsi odgovori na to vprašanje pravilni.
CERKEV SV. TROJICE
Naslednjo točko fotoorientacije so ekipe videle že pri čebelnjaku. Pomemben dogodek v zgodovini Idrije se je zgodil pri cerkvi sv. Trojice. Na tem mestu naj bi Škafar pri namakanju škafov v enem izmed njih odkril živo srebro. Ostalo zgodovino verjetno dobro poznate, kot so jo tudi vsi planinci.
GRAD GEWERKENEGG in ANTONIJEV ROV
Fotografija dvorišča idrijskega gradu je bila skorajda prelahek zalogaj za naše udeležence. Tudi vprašanje kaj planincu ponuja zavetje v gorah ni bilo eno izmed težjih. Po Koči na Hleviški planini, ki je Idriji najbližja planinska koča, smo tudi spraševali. Napačnih odgovorov tu seveda ni bilo. Obisk idrijskih znamenitosti se je nadaljeval pri Antonijevem rovu, katerega odprtje sega v leto 1500. Navedeno letnico smo tudi iskali pri zastavljenem vprašanju na delovnem listu orientacije. Tako, pa smo se hitro sprehodili preko dveh postaj.
SMUKOV GRIČ
Po nove razglede na mesto so se ekipe odpravile na Smukov grič. To je bila verjetno tudi lokacija, ki jo je bilo najtežje določiti. Slika na listu, ki je prikazovala kmetijo je bila namreč posneta iz zraka. V naši okolici pa je še veliko razglednih toč in visokih vrhov. Ekipe so tako morale tu razvrstiti vrhove Hudournik, Jelenk, Javornik in Hleviše, po višini od tistega z najvišjo do tistega z najnižjo nadmorsko višino. Bi vam uspelo brez pomoči?
DVORIŠČE JAŠKA KAJZER
Naše ekipe pa kljub »višinski« predhodni nalogi pot ni več vodila navzgor ampak navzdol. Na dvorišču jaška Kajzer so se spoznali z nekaj planinske opreme. Če smo bolj natančni so opremo že poznali, le ponovili so nekaj dejstev. Prepoznati in opisati namen uporabe so morali za naslednje predmete: čelada, plezalni pas, cepin, samovarovalni komplet in pelerina.
RAKE
Predzadnja postaja je bila pri vodnem kanalu rake. Na vhodu v Krajinski park Zgornja Idrijca je bila naloga povezana z živalskim svetom. Naštej tri planinske živali. Gams, kozorog, svizec, sokol, planinska kavka, planinski orel in še bi lahko naštevali… Poznavanje živali je bilo več kot odlično.
KAMŠT
In že smo prispeli do zadnje postaje naše fotoorientacije pri Kamšti. Za konec je sledila še naloga iz prve pomoči. S pomočjo trikotne rute je bilo potrebno imobilizirati roko.
Po uspešno opravljeni orientaciji je bil čas za malico in nekaj igre. V tem času smo vodniki pregledali izpolnjene delovne liste in sešteli točke. Sledila je še razglasitev rezultatov. Prav vse ekipe so uspešno zaključile pot in dosegle od 31 do 34 točk, od skupno 35. Čestitke! Vsak udeleženec je prejel tudi majhno nagrado za uspešno opravljeno fotoorientacijo. Kakšno si poglejte v GALERIJI. Prijetnega, malo drugačnega, planinskega dopoldneva je bilo tako hitro konec.
Andrej Bončina