…smo za zaključek MALE PLANINSKE ŠOLE in zaključek –  tega čisto drugačnega koronskega šolskega leta – odšli v našo planinsko kočo na Hleviški planini.

Dogovorili smo se, da bomo v koči tudi prespali.

Program smo izvedli v petek, 18. junija in v soboto, 19. junija 2021.

Do Idrije so 6 mladih planincev (1. – 5. raz.)pripeljali starši. Čeprav smo iz mesta krenili ob pol šestih popoldne, nas je huda vročina do začetka Lovske poti že pošteno zdelala.Z mentorico Marijo sva predlagala počitek, ki se je vsem prilegel, tudi  požirek pijače ni bil odveč. Hoja po gozdu navzgor je bila prijetnejša. Ugotovili smo, da krošnje hladijo pregreto ozračje. Še kakšen postanek smo naredili za opazovanje rastlinstva ob stezi in še pred sončim zahodom prispeli do koče.

Tam nas je že čakala načelnica Mladinskega odseka Katarina, ki je nekaj vsebine naših pretežkih nahrbtnikov pripeljala z avtom.

Uredili smo si ležišča in sedli k večerji. Ugotovili smo, da je Gorazd izvrsten kuhar, še posebno smo se razveselili, ko je oskrbnica Majda na mizoprinesla miške. Hitro smo jih pospravili – kot pravi mucki.

Zvečerilo se je in pred kočo smo se pred spanjem še poigrali in prav lepo zapeli.

Za nekatere je bilo spanje v koči nekaj novega, a je prav hitro zavladala tišina.

Prebudili smo se v sončno sobotno jutro in po zajtrku smo odšli v dvojicah poiskati skriti zaklad, ki ga je skrila Katarina. Vsi smo bili uspešni.

Z nekoliko lažjimi nahrbtniki smo krenili proti grebenu za kočo in nato na vrh Hleviš. Med potjo in na vrhu smo slišali marsikaj zanimivega. Po vpisu v planinsko knjigo smo se spustili do koče in odšli na igrala: na plezalno steno, gugalnico, tobogan ter naš dopoldanski program zaključili z labirintom.

Iz koče je spet omamno dišalo – postregli so nas z idrijskimi žlikrofi.

Po kosilu smo še malo posedeli in narisali vtise s Hleviš. Risbice smo razstavili v jedilnici koče.

Prišel je čas za pospravljanje in odhod. Zahvalili smo se oskrbnikoma in obljubili, da še pridemo. Povratek v dolino smo usmerili mimo taborniške koče na Pšenku; pred vstopom v mesto pa smo naredili še en počitek in se posladkali z jabolčnim zavitkom, ki gajeza na pot pripravil kuhar Gorazd.

Po razgretih ulicah smo se spustili proti avtobusni postaji. Bilo je prevroče, zato smo si na poti mimo slaščičarne privoščili še sladoled in se nato s starši odpeljali proti Godoviču.

Nace Breitenberger

Nekaj utrinkov v GALERIJI.

Share on Facebook