Podatkov o načrtnem delu z mladimi v društvu za prvih petdeset let delovanja društva ni na voljo, oziroma jih nismo našli. Po letu 1948, ko je bilo po nekajletnem mirovanju delovanje društva znova oživljeno, lahko iz zapisov razberemo, da je bilo med 1064 člani društva tudi 82 pionirjev in 110 mladincev ter da je imelo društvo leta 1950 tudi pionirsko skupino. Še istega leta so izvedli taborjenje, pohod in sankaške tekme. Kmalu se je pokazala potreba po bolj sistematičnem delu z mladimi. Prelomnica je bilo šolsko leto 1956/57, ki ga štejemo kot leto ustanovitve Mladinskega odseka (MO) Planinskega društva Idrija. Ustanovljen je bil na pobudo takratnega predsednika društva Janeza Jerama. V društvo, ki je takrat štelo 497 članov, je bilo v skupinah na osnovnih šolah v Idriji, Spodnji Idriji in na Gimnaziji Idrija včlanjenih kar 119 mladincev in 73 pionirjev.

Od ustanovitve dalje odsek z vmesnimi vzponi in padci deluje neprekinjeno do današnjih dni. Spoznavanje s planinstvom je bilo tako omogočeno učencem osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji, Črnem Vrhu in v Godoviču, dijakom idrijske realke, malčkom v vrtcih in ostali mladini. Skozi leta se je bogatil tudi program dejavnosti, ki so privabljale mladino. Kot začetna in osnovna dejavnost in oblika delovanja MO so se uveljavili planinski izleti in pohodi. Pozneje so se jim priključile še dejavnosti vzgoje, izobraževanj, tekmovanj in ostale. Najpomembnejše pa so bile: planinska šola, planinski tabori, orientacijska tekmovanja, akciji CICIBAN PLANINEC in MLADI PLANINEC (takrat še Pionir planinec), glasilo NAŠE POTI, predavanja, priprava proslav, zimovanja ipd.

Uspešno delovanje Mladinskega odseka je bilo opazno ne zgolj v društvu, kjer je skrbelo za obogatitev programa, pridobivanje članov in kadra, pač pa tudi v okolici. Odsek je tako leta 1979 prejel priznanje Občine Idrija, leta 1984 pa Zlato plaketo republiške konference ZSMS in priznanje Mladina in gore Mladinske komisije pri PZS. Uspešno delovanje odseka je bilo ponovno nagrajena leta 2019, ko je še drugič prejelo priznanje Mladina in gore. Prav tako so več priznanj dobili tudi posamezniki – vodniki za delo v odseku. Posamezniki so dobili večje število častnih znakov Planinske zveze Slovenije, častnih znakov Mladinskega vodnika, priznanj Planinskega društva Idrija in drugih organizacij.

Sedemdeseta leta veljajo za najbolj produktivna leta delovanja MO. Dejavnost je bila najbolj množična v letih od 1977 do 1979. Letno je bilo izpeljanih  od 25 do 29 izletov s povprečno 30 do 40 udeleženci. Pozneje je število izletov upadlo na 10 do 20 v osemdesetih in na manj kot 10 v devetdesetih letih. Nato se je število izletov ustalilo na približno podobni številki, a so se zraven priključile mnoge druge akcije, ki so v zadnjih letih povečale število aktivnosti. V vseh letih je bilo izpeljanih okrog 600 izletov s skupno 17 000 udeleženci.

Leta 1977 je bil prvič izveden planinski tabor na Komni, kjer je gostoval kar prva štiri leta. Tabori so in še pomenijo praktično nadaljevanje planinske šole, ki je bila prvič organizirana  v šolskem letu 1975/76. Že več let pa redno poteka mala planinska šola, ki jo je za planince nižjih razredov samostojno razvil Nace Breitenberger.  Po letu 1974 se je razmahnila tudi orientacijska dejavnost. Ekipe idrijskih planincev so dosegale zavidljive rezultate tako na državnem kot tudi na mednarodnem področju. Delovanje je kmalu preraslo okvire MO in leta 1992 se je ustanovil Orientacijski klub Azimut Idrija–Cerkno. Takrat je tudi zamrla orientacijska dejavnost v društvu, kljub temu pa sodelovanje pri organizaciji različnih dogodkov ostaja. Leta 1977 se je MO vključil tudi v akcijo Planinske zveze Slovenije PIONIR PLANINEC, ki se je pozneje preimenoval v MLADI PLANINEC. Istega leta je izšla prva števila glasila NAŠE POTI. Pridobljeno znanje z akcij pa mladi planinci več kot uspešno pokažejo na tekmovanjih MLADINA IN GORE. Prvič se je ekipa MO tekmovanja udeležila leta 1998, ko je ekipa Govnači zasedla 3. mesto. V naslednjih letih so se ekipe tekmovanj pogosto udeleževale in kar dvakrat zasedle prvo mesto. Leta 2006 je bilo prvič izpeljano tudi zimsko taborjenje oziroma zimovanje, ki se običajno odvija v zadnjem tednu decembra. Prvo idejo za zimovanje sta podala Ana Lapajne in Boštjan Pavšič. Večji poudarek kot osvajanju vrhov je namenjen zimski opremi, igri, ustvarjalnim delavnicam…

V vseh letih delovanja MO je, po ne povsem preverjeni statistiki, vlogo načelnika opravljalo 15 mladih planincev, nekateri od njih tudi več mandatov. Vseh, ki so pri delu MO sodelovali kot vodniki, mentorji ali kako drugače, pa je bilo v vseh letih okoli 80. Mladinski odsek je eden najdejavnejših v društvu, kar mu je prineslo tudi širšo prepoznavnost. Kljub vsem dejavnostim pa glavni cilj MO še vedno ostaja priprava izletov, taborov, zimovanj, male planinske šole in drugih dejavnosti, ki mladim približajo naravo in hribe.

Vir: Sto let naših poti. PD Idrija. 2004