JESENSKA PALETA BARV V BOHINJSKIH GORAH
V lovljenju prekratkih jesenskih tednov, tistih pravih, ki postrežejo z zlato barvo v krošnjah in sinje modro nad njimi, smo jih mladi in po srcu mladi planinci za rep ulovili na toplo sončno soboto in uvertura v krompirjeve počitnice je bila takšna, kot se zagre. Rano jutro v dolini se je še sramežljivo skrivalo pod kapo goste megle, kot bi hotelo, da raje malo dlje ostanemo pod odejo na prvi prosti dan. Dolgo vožnjo z avtobusom do bohinjskih koncev so nam krajšali čudoviti prizori prebujanja dneva in kmalu za tem tudi sončnega vzhoda na obzorju.
Na izhodišču pohoda smo z veseljem zapustili udobne sedeže in zlagoma krenili od razpotja pod planino Blato mimo že polnega parkirišča, kjer so nas pozdravili prvi sončni žarki, do začetka poti na planino Krstenica. Ne le kristalno jasno vreme, tudi skorajda poletne temperature so nas silile v večkratno slačenje slojev oblačil, ki so se postopoma nabirala v nahrbtnikih. Razmeroma strma pot skozi mešani gozd nas je pošteno ogrela, zato so se občasni počitki vsem prilegli. Po približno dveh urah hoje nas je steza iz gozda pripeljala na čistino in kmalu smo zagledali prve pastirske in vikend koče, ki dajejo planini posebno fotogeničnost. Razgledna planina južno od grebena Stogov, na kateri je bilo še dober mesec nazaj več glav živine kot pohodnikov, je nudila čudovite prizore hribovske jeseni. Zlati macesni so višje sicer že odvrgli svojo zlato toaleto, tu pa še vztrajajo kak teden dlje. Množica pohodnikov, ki jo je iz doline pripeljala nagužvana pločevina na parkirišču, sicer običajno grmi po drugih poteh kot smo jih ubrali mi, zato je bila izkušnja čudovitega dne toliko bolj pristna in umirjena.
Po konkretni malici in izmenjavi sladkih nagrad za uspešen vzpon se je starejši del skupine podal dalje, proti planini Jezerca in naprej, skupina mlajših pa je na to pot stopila po podaljšanem počitku, nabiranju vitamina D in igranju. Na daljši poti ni manjkalo komentarjev na račun (pre)toplega dne, kateremu je kakšno stopinjo znižala šele nadmorska višina na vrhu nad planino Jezerca, 2040 metrov visokem Jezerskem stogu. Razgled z vrha seveda poplača vsako kapljo znoja in koncentracijo na natančne stopinje na neprijetnem terenu. Ogradi, Velo Polje, Mišelj vrh, Triglav, dom Planika, Rjavina, Tosc, Uskovnica, … vse je bilo videti na dosegu roke. Po fotografiranju vseh lepot smo se odpravili po isti poti nazaj, mimo vodnega zajetja, opuščene planine Jezerca, skozi rumene poljane macesnov do Krstenice in po poti mlajše skupine, ki je že pred našim prihodom krenila proti izhodišču. Med čakanjem na popolno zasedbo je bilo še nekaj časa za zabavne igre z vključeno rekreacijo.
Sledila je še vožnja do doma, med katero so nekatere utrujene glave hipoma zaspale, druge pa premlevale utrinke sončnega dne in opazovale enake prizore barvnega neba, kot, ko se je dan zjutraj prebujal. V temi od doma, s temo domov, vmes pa mavrica barv, slikovitih razgledov in druženja s prijatelji. Noč na nedeljo, z ekstra uro zaradi premika kazalcev nazaj nam je prišla kar prav, da se spomini vtisnejo in telo odpočije.
Neža Lapajne
Slike si oglejte v GALERIJI.