TABOR V TRENTI
Po dnevih obilnih padavin smo se na sončni ponedeljek, 7. avgusta, mladi planinci odpravili na 33. planinski tabor, ki je letos že tretjič potekal v Trenti v Domu Triglavska roža. Že na avtobusu je bilo živahno, saj so nekateri po dolgem času spet videli svoje prijatelje. Ob prihodu smo se namestili v sobe in prek iger spoznali vse udeležence tabora. Naučili smo se, kako pripraviti nahrbtnik in se razveselili novice, da je že naslednji dan na vrsti prva daljša tura letošnjega tabora. Ob takih obetih tudi zgodnja budilka ni težava!
Po zajtrku smo se še vsi zaspani s kombiji odpeljali do Doma Klementa Juga v Lepeni, kjer je bilo naše izhodišče. Mlajša skupina se je odpravila do Krnskega jezera, kjer so si vzeli čas za uživanje v naravi in malico, cilj starejših pa je bila 1958m visoka Velika Montura, s katere je bil odličen razgled na Krn, videlo pa se je tudi morje. Med hojo smo občudovali čudovito planinsko cvetje – planike, murke in Zoisove zvončice. Po turi smo bili precej utrujeni, tako da smo umirjeno preživeli preostanek dneva z izdelavo plakatov za imena sob. Zvečer pa smo se igrali zabavne igre.
Tretji dan je bil nekoliko manj naporen, saj je bi pohod tokrat bolj ravninski – prehodili smo odsek Soške poti od Velikih korit Soče do Kala – Koritnice. Uživali smo v lepem vremenu in senčni hoji ob reki, ki je bila letos zaradi ekstremnih vremenskih razmer pred taborom zelo vodnata. Popoldne smo bili zaposleni z različnimi delavnicami: izpolnjevanje planinskih knjižic, izdelovanje vozlov, uporaba samovarovalnega sestava in ustvarjanje lončkov za svinčnike. Zvečer smo se nasmejali ob zabavnih igrah.
Naslednji dan smo se lahko po nekaj napornih dnevih naspali in namesto gojzarjev obuli lahkotnejšo obutev, saj smo se odpravili do bližnjega informacijskega središča TNP, kjer smo si kupili spominke in razglednice, katere smo kasneje poslali domačim. Ko smo se vrnili nazaj v dom, je bilo na sporedu tekmovanje v Trentatlonu – pomerili smo se v več športnih igrah, ki so vključevale različne pripomočke. Poudarek je bil na ekipnem duhu in sodelovanju. Ta dan nas je obiskal markacist Branko Podgornik, ki nam je predstavil delo markacistov, različne vrste poti ter označevanje le teh. V markiranju smo se preizkusili tudi praktično in sami risali markacije, kar pa je bilo precej zahtevnejše, kot je zgledalo na prvi pogled. Zabavnemu večeru je sledila priprava nahrbtnikov, preizkušanje varovalne opreme za starejše, saj nas je naslednji dan čakal najzahtevnejši vzpon.
Starejši so se po zgodnjem vstajanju z Vršiča odpravili na Malo Mojstrovko po Hanzovi poti, ki je klasificirana kot zahtevna zavarovana pot, zato so bili med obvezno opremo plezalni pas, samovarovalni komplet in čelada. Pot je bila zahtevna, vendar je bil trud poplačan z izjemnim razgledom. Mlajši so hodili ob Soči vse do Koče pri izviru Soče, na poti pa so občudovali tudi korita Mlinarice in naredili postanek pri kipu Juliusa Kugyja. Popoldne smo se veselili ob različnih igrah, igrali nogomet in vadili za večerni nastop. Po večerji se je v Domu Triglavska roža odvijala oddaja V petek zvečer. Priča smo bili številnim raznolikim in ustvarjalnim točkam, ki sta jih napovedovala Blaž in Melanie.
Predzadnji dan tabora je bila izhodišče, za še zadnji pohod tega tabora, Koča pri izviru Soče, kjer smo se podali proti Zapotoškim slapovom. Pot je bila prijetna, večinoma se je vila po gozdu. Pred slapovi pa je izziv predstavljala voda, ki smo jo mogli večkrat prečiti, da smo prišli do slapu. Popoldne smo s pomočjo namigov in odgovorov na vprašanja s planinsko tematiko iskali skriti zaklad – vsak udeleženec je dobil naglavni trak, ki nam bo še kako prav prišel na vetrovnih vrhovih. Zaključni večer je bil že tradicionalno rezerviran za planinsko tombolo, ki je po nestrpnem pričakovanju izžrebanih številk vsakemu prinesla dobitek.
Zadnji dan je kar prehitro prišel in po pakiranju in pospravljanju sob smo tabor zaključili z literarno delavnico, kjer so udeleženci zapisali vtise in dogodivščine s tabora. Zapise otrok vsako leto objavimo v reviji Naše poti, ki jo izdamo po taboru.
V tem tednu smo doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin, se nasmejali, uživali (vsaj ko klanec ni bil prestrm) v čudoviti naravi in preživeli čas s prijatelji, tako starimi, kot tudi z novimi. Komaj čakamo, da se spet vrnemo na sobotne izlete in poletni tabor!
Zala Serženta Seljak
Slike si oglejte v GALERIJI.