ŠOLA GIBANJA PO ZAHTEVNIH POTEH
Za Jelenk smo verjetno slišali že vsi. Vemo tudi, da se na vrh lahko povzpnemo iz Spodnje Idrije ali pa se do vrha praktično pripeljemo. Mnogi pa verjetno tudi veste, da se na njegovih pobočjih nahaja tudi edina zelo zahtevna planinska pot v idrijski občini. Pot, ki je bila uradno odprta 15. septembra leta 1979. Prehode so poiskali idrijski alpinisti Slavko Hladnik, Emil Jereb in Stanko Murovec. Pot so tudi opremili takratnim standardom primerno. Markacisti so pot ves čas skrbno urejali, a zob časa načne še vsako tudi dobro negovano pot. Zaradi dotrajanosti varoval je bila pot leta 2021 zaprta in nato še istega leta tudi obnovljena in ponovno odprta.
Planinci so ob odprtju menili, da bo to pravi poligon za poskušanje pripravljenosti pred vzponi v »resne« gore. Ravno prav zahtevna pot, ki se jo moramo, kljub kratki dolžini, lotiti z vsem spoštovanjem. Tako smo se v soboto, 13. aprila na to pot, z vsem spoštovanjem, odpravili tudi mladi planinci. Pisana druščina otrok iz Godoviča, Idrije in Spodnje Idrije skupaj s planinskimi vodniki je zasopihala proti Jelenku. Kljub aprilu smo že zjutraj začutili potne kapljice na čelu, ki so nas opominjale, da bo dan vroč, poletno vroč. Malo po cesti, nato čez travnik v gozd, pa čez mostiček in po pravi planinski poti smo nabirali višinske metre. Vročina se je stopnjevala pa tudi vprašanja o tem koliko časa še, da bomo začeli plezati. No, malo bo pa tudi hoje, saj smo vendar planinci in vse najboljše ne more biti na začetku, so se vrstili odgovori vodnikov. Ob pogovorih smo hitro prispeli do ustreznega mesta za pripravo pred vstopom v sam plezalni del poti. Najprej zaslužena malica in počitek, nato pa priprava na najtežji del vzpona. Brez poznavanja osnovnih pravil gibanja po zelo zahtevnih poteh, se na pot nismo smeli podati, zato je pred nadaljevanjem sledil še kratek tečaj hoje po zahtevnih poteh. Vsem udeležencem smo predstavili plezalni pas, samovarovalni komplet in čelado, ki so osnovni deli opreme potrebni za tak vzpon. Naučili smo se, nekateri pa ponovili, pravila treh opornih točk, kako prepeti samovarovalni komplet na jeklenici, kako pravilno nadeti čelado. Osnovi pa sta seveda pravilna hoja in zadostna varnostna razdalja.
Čas je že bil, da si nadenemo potrebno premo in spoznamo pot čez Kendove robe. Na začetku nas je pričakala le nekoliko bolj izpostavljena stezica, ki je od nas zahtevala zbranost in previdnost. Kmalu pa so se pričele tudi jeklenice. Nismo opazovali samo čudovitih razgledov na okoliške vrhove in dolino Idrijce, ampak smo v skalovju lahko opazili tudi cvetoče jegliče. Po začetnem ogrevanju je sledil nekoliko težji del. Pot se povzpne skoraj navpično skozi skalno zarezo. Tu nam je prav prišlo poznavanje treh opornih točk tako, da smo tudi ta del poti uspešno premagali. Tik pred izstopom iz zavarovanega dela pa še najtežji preizkus. Mesto kjer se pot povzpne preko skoraj previsne skale. Vsem nam je uspelo. Ne bomo lagali, kdaj pa kdaj so se noge tudi zatresle in obšel nas je nelagoden občutek zaradi strmih pobočjih okoli nas, a smo strah premagali. Vajo smo ponovili še enkrat, saj smo ta najtežji del poti, opravili v dveh skupinah. Varovalna oprema je nato romala v nahrbtnik, mi pa dalje do Kenda, kjer je sledila zaslužena malica.
Nevajeni poletne vročine smo bili že dodobra utrujeni. Tudi ura ni bila na naši strani, zato je padla odločitev, da vrh tokrat izpustimo. Hojo v hrib smo zamenjali za hojo v dolino ter poti sledili proti našemu izhodišču. Navdušeni nad novo izkušnjo smo prispeli v Spodnjo Idrijo. Tako otroci kot vodniki smo bili veseli uspešno zaključenega pohoda. Opremljeni z novim znanjem bomo sedaj še varneje odkrivali gorski svet. Mogoče pa v prihodnosti obiščemo še katero izmed zahtevnejših poti. Posebno zahvalo pa namenjamo Plezalnemu klubu Idrija za izposojo potrebne opreme, da smo dan lahko izpeljali, kot je bilo načrtovano.
Andrej Bončina
Slike si oglejte v GALERIJI.